PROGRAM SPODBUJANJA
INVESTICIJ IN INTERNACIONALIZACIJE
SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

Slovenija
Zelena. Ustvarjalna. pametna.

Ključni poudarki

AMBICIOZNO NA GLOBALNE TRGE Z VEČJO DODANO VREDNOSTJO

S Programom spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva postavljamo ambiciozne cilje ter jasne strateške in učinkovite ukrepe za 5-letno obdobje (december 2021 – november 2026), s čimer bomo zagotovili dolgoročno konkurenčnost in odpornost slovenskega izvoznega gospodarstva ter privabili trajnostno naravnane investicije. Program v središče postavlja tri strateška področja – trajnost, inovativnost in digitalizacijo.

Ključni ukrepi

  • Spodbujanje konkurenčnosti in odpornosti slovenskega izvoza.
  • Privabljanje, podpora in ohranitev tujih investitorjev v Sloveniji.
  • Podpora slovenskim podjetjem, ki investirajo v tujini.
  • Izboljšanje mednarodne prepoznavnosti slovenskega gospodarstva.
  • Izobljšanje delovanje delovanja samega ekosistema za podporo internacioinalizaciji.

Povzetek

Internacionalizacija je eden izmed ključnih elementov sedanje in prihodnje gospodarske rasti, zato jo v programu obravnavamo kot osrednjo os slovenskega strateškega razvoja.

Ker je slovensko gospodarstvo majhno, odprto in izvozno usmerjeno, je odvisno od stanja na mednarodnem prizorišču, ki pa se izrazito spreminja. Multilaterizem in globalizacija dobivata drugačne razsežnosti, vedno bolj na pomenu pridobivata  regionalizacija in protekcionizem, kar močno vpliva na evropske in posledično na slovenske trgovinske tokove. Tudi tradicionalni sektorji gospodarstva doživljajo prelomne tehnološke in strukturne spremembe, ki bodo bistveno vplivale na svetovno konkurenčnost in hkrati na položaj slovenskih podjetij v globalnih verigah vrednosti (GVV).

V središče Programa spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva zato postavljamo tri strateška področja: trajnost, inovativnost in digitalizacijo. Na teh področjih podjetja ustvarjajo visoko dodano vrednost in predstavljajo večji izvozni potencial ter privlačnost za tuje neposredne investicije (TNI).

Program smo gradili na strateških temeljih zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva in tako obravnavali nove razmere ter potrebe za sodelovanje v mednarodnem okolju. Veliko težo smo dali pomenu raziskovanja, razvoja in inovacij s spodbujanjem zelene in digitalne preobrazbe ter dinamične industrijske politike. Nenazadnje smo ukrepe na različnih področjih povezali tudi za zagotovitev konkurenčne internacionalizacije slovenskega gospodarstva.

S programom smo se osredotočili na specializacijo, nišno usmerjenost in specifične industrijske trende, ki so ključni za uspešno uresničitev nalog, vizije in ciljev, ki jih mora slovensko gospodarstvo doseči. Predvideli smo postopno transformacijo izvoza iz tradicionalnih sektorjev v prebojna področja, ki temeljijo na konkurenčnih prednostih in priložnostih slovenskega gospodarstva, na znanju, omogočitvenih tehnologijah in povezovanju.

S programom postavljamo ambiciozne cilje ter jasne strateške in učinkovite ukrepe za 5-letno obdobje, torej do konca leta 2026, s čimer bomo zagotovili dolgoročno konkurenčnost in odpornost slovenskega izvoznega gospodarstva ter privabili trajnostno naravnane investicije.

Glavni cilji programa so usmerjeni v

  • razpršenost in raznolikost izvoza,
  • višje pozicioniranje v globalnih verigah vrednosti,
  • povečanje števila izvoznikov (predvsem MSP),
  • zmanjšanje zaostanka pri deležu vhodnih tujih neposrednih investicij v BDP za drugimi državami EU,
  • krepitev slovenskih investicij v tujini,
  • ciljno usmerjenost in izboljšanje prepoznavnosti Slovenije ter
  • učinkovitost ekosistema.

Definirali smo prebojna področja, ciljne sektorje in trge, na katerih bomo dosegli raznolikost ter geografsko razpršenost in na katere bi se morali v največji meri osredotočiti – tako na področju izvoza kot tudi  na področju vhodnih in izhodnih investicij. Posebej naslavljamo spodbujanje izvoza MSP, izvoza storitev in izdelkov zelenih, ustvarjalnih ter  pametnih rešitev.

V programu sistematično opredeljujemo ukrepe za spodbujanje slovenskih investicij v tujini (ITNI), ki predstavljajo pomembno orodje internacionalizacije, saj povečujejo globalno konkurenčnost lokalnih podjetij in spodbujajo njihovo prilagajanje lokalnim in regionalnim trendom.

Zajeli smo tudi vsebine skupne zunanjetrgovinske politike EU kot nedeljivega dela internacionalizacije in ukrepov za skupno, usmerjeno in proaktivno delovanje v pomoč slovenskemu gospodarstvu – tudi s področja izvoznih kreditov in drugih finančnih pomoči na ravni EU. S tem želimo spodbuditiaktivnejšo vključitev podjetij v razpršitev izvoznih trgov in povečati obseg izvoza na trge držav, s katerimi se sklepajo prostotrgovinski sporazumi EU.

Za izboljšanje prepoznavnosti Slovenije na področju gospodarstva smo predvideli ukrepe, ki bodo dvignili zaznano dodano vrednost v slovenskem proizvodu oziroma storitvi, prav tako pa bodo omogočili višjo dodano vrednost gospodarskim subjektom.

V programu smo geografsko zajeli skupni gospodarski prostor Slovenije, saj poglobitev sodelovanja s podjetniki avtohtone slovenske narodne skupnosti, gospodarskimi, kmetijskimi in ostalimi organiziranimi strukturami Slovencev v sosednjih državah in po svetu lahko pripomore k širjenju čezmejnega vpliva slovenskega gospodarstva ter spodbujanju TNI v Sloveniji in obratno.

Poleg tega predlagamo jasno strukturo in odgovornosti za izvajanje nalog in pristojnosti v okviru ekosistema za podporo internacionalizaciji ter povezujemo deležnike ekosistema in njihovih ukrepov v smeri ambicioznejšega, prioritetnejšega in učinkovitejšega doseganja zastavljenih ključnih ciljev.

Nenazadnjepošiljamo jasno sporočilo tujim podjetjem in partnerjem, da so dobrodošli v Sloveniji. Izkazujemo polno zavezanost Slovenije, da bo v mednarodnem poslovanju delovala kot odprt, zanesljiv in zaupanja vreden partner.

Cilje internacionalizacije slovenskega gospodarstva, ki jih zastavljamo v programu, je zaradi konvergenčnih ciljev in sektorskih soodvisnosti možno doseči le s kohezivno razvojno politiko ter ukrepi, ki bodo upoštevali zahtevane spremembe za dosego okrevanja in zelenega ter digitalnega prehoda.

Čas je, da strateški program  udejanjimo in se odpravimo na želeno pot tranzicije z ambicijo.

Trajnost

Inovativnost

Digitalizacija

Vizija

Slovensko izvozno gospodarstvo in investicije so
zeleni, ustvarjalni in pametni.

Slovensko izvozno naravnano gospodarstvo, ki temelji na zelenih, ustvarjalnih in pametnih rešitvah, je mednarodno prepoznavno, dosega višjo dodano vrednost in je tako pozicionirano višje v verigi vrednosti. Vizija zajema številne priložnosti za izkoriščanje konkurenčnih prednosti Slovenije in oblikovanje platforme za okrepljeni razvoj osredotočenega umeščanja v svetovni gospodarski prostor.

Foto: SPIRIT Slovenija

zelena

Odlična geostrateška legaz dostopom do 700 milijonskega trga v regiji; ugodne logistične poti in prednosti z vidika varnosti dobav v GVV; bližina glavnih gospodarskih partnerjev

Visoka kakovost življenja: 92-odstotno zadovoljstvo ter tesna povezanost z osebno varnostjo in blaginjo (Better Life Index)

Okolju prijazna država: slovenskodružbeno odgovorno gospodarstvo je po zdravju okolja in vitalnosti ekosistema med najboljšimi na svetu (Environmental Performance Index 2020).

2. v Evropi po recikliranju komunalnih odpadkov (Eurostat 2019).

9. najmanj onesnažena država na svetu (Numbeo’s Quality of Life Index 2021).

Obnovljivi naravni viri (les, voda), ohranjeno okolje.

3. z gozdom najbolj poraščena država.

4. najbogatejša država z obnovljivimi viri sladke vode na prebivalca v Evropi (Eurostat 2021).

Trajnostno upravljanje virov: povečevanje deleža obnovljive energije in omogočanje proizvodnje zelenega blaga in storitev.

Močan potencial ekoloških inovacij in rast investicij v trajnostni razvoj.

4. mesto med EU državami po vnosih v eko-inovacije (Eco-innovation Scoreboard 2021).

Povečana svetovna potrošnja in zaupanje v slovenske izdelke in storitve  (SURS, 2010 – 2019).

Energetsko učinkovit načinproizvodnje slovenskih izdelkov (več kot tri četrtine) (Eurobarometer 2017).

Odziv na podnebne spremembe: 75% sodelujočih v anketi Eurobarometra 2021 je sprejelo ukrepe za boj proti podnebnim spremembam (Eurobarometer 2021).

Odgovorni za prihodnje generacije

Slovenija se bo osredotočila na okolju prijazno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter s tem spodbudila gospodarsko rast, ustvarila boljše življenjsko okolje za svoje prebivalce in z zelenimi nišnimi rešitvami soustvarjala trende na globalni ravni.

Spodbujala bo gospodarski preboj zelenega gospodarstva z osredotočanjem na R & R inovativnih zelenih tehnologij, razvijala nove vzdržne poslovne modele, zmanjšala splošno porabo virov in spodbujala krožno gospodarstvo.

Postala bo napredna nizkoogljična družba, ki temelji na krožnem modelu gospodarstva.

www.slovenia.info | Foto: Jošt Gantar

ustvarjalna

Na znanju in tehnologijah temelječa družba.

Investicije slovenskih podjetij v R & R se uvrščajo nad povprečje EU in ustvarjajo tehnološko napredne izdelke in rešitve (European Innovation Scoreboard 2019).

Inovativna: 32. najbolj inovativna država na svetu (Global Innovation Index 2021) .

Kreativni in inovativni izdelki številnih priznanih slovenskih raziskovalcev, inovatorjev in oblikovalcev; visoka kakovost industrijskega dizajna in dragocena kulturna dediščina.

Inovacijsko inovativna podjetja: 50 % slovenskih podjetij je razvilo ali uvedlo nove izdelke, procese ali storitve v letih 2016 do 2018 (SURS 2020).

100 % davčne olajšave za investicije na področju R & R.

Raziskovalne organizacije z močnim mednarodnim sodelovanjem.

Med vodilnimi srednjeevropskimi državami pri registraciji patentov (Eurostat & European Patent Office 2020).

Privlačna država za nadarjene kadre (Global Talent Competitiveness Index 2021).

Nadarjena in dobro izobražena delovna sila: 56 % delovno aktivnega prebivalstva, starih od 25 in 64 let, ima končano srednjo izobrazbo, 31 % ima univerzitetno izobrazbo in govori vsaj en tuj jezik (Surs, 2020, Eurostat 2017).

Kreativne in inovativne aplikativne rešitve z višjo dodano vrednosto

Slovenija bo krepila dejavnosti R & R z namenom inoviranja in razvoja novih visokotehnoloških izdelkov in storitev, ki imajo potencial, da postanejo voditelji na globalnih nišnih trgih.

Spodbujala bo izvoz storitev in blaga, ki izhajajo iz R & R in inovacij, ter aplikativne rešitve, ki izhajajo iz razvoja v sodelovanju med slovenskimi raziskovalnimi organizacijami in podjetji.

Spodbujala bo internacionalizacijo inovativnih zagonskih in hitrorastočih podjetij, predvsem MSP-jev, ter mlade ljudi, ki na ustvarjalen način uporabljajo svoje znanje in nadarjenost ter ustvarjajo kulturo, ki temelji na podjetnosti in inovativnosti.

pametna

Digitalne tehnologije: pionirji v tehnologiji podatkovnih blokov, podatkovnem rudarjenju, umetni inteligenci in analitiki velikih podatkov.

Visokotehnološko in inovativno gospodarstvo: tradicija in znanje v industriji.

Digitalno gospodarstvo:
13. v  EU na področju digitalnega gospodarstva in družbe,
8. v EU pri vključevanju digitalne tehnologe v podjetja (DESI indeks 2021).

Robotizacija: pametni izdelki digitalno in robotsko intenzivnega gospodarstva  (OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2017).

Izvozno naravnano gospodarstvo (77,9% BDPleta 2020).

Konkurenčnost, varnost in stabilnost: 35. najkonkurenčnejša država na svetu; vodilna po makroekonomski stabilnosti in ena najvarnejših na svetu po oceni tujih vlagateljev (Global Competitive Index 2019, Global Peace Index 2019).

Nišne rešitve in trgi: visoka kompleksnost slovenskega gospodarstva (zmogljivost in znanje pri novih izdelkih). Raznovrsten in geografsko razpršen izvoz države (Economic Complexity Index 2019).

Odprto gospodarstvo za tuje vlagatelje: 2. med državami OECD z najmanj omejitvami za TNI (OECD, FDI Regulatory Restrictiveness Index database 2020).

Poslovno prijazni predpisi: močna na področjih čezmejnega trgovanja, razreševanja insolventnosti, ščitenja manjšinskih vlagateljev in zagotavljanja električne energije (Doing Business, World Bank Group 2020).

PAMETNE REŠITVE
ZA GLOBALNO
KONKURENČNOST

Z investiranjem v razvoj in digitalno transformacijo družbe ter gospodarstva bo Slovenija ustvarila pogoje za strateško konkurenčno prednost slovenskega gospodarstva.

Spodbujala bo uvajanje inovativnih pristopov za uporabo, implementacijo digitalnih tehnologij in trendov ter razvoj pametnih rešitev in spodbujala sodelovanje na tujih trgih.

Z ukrepi bo pripomogla k preoblikovanju tradicionalne industrije v industrijo znanja, ki bo s prebojnimi rešitvami soustvarjala trende in konkurirala na globalnem trgu.

Foto: Tushek

Slovenija na globalnem zemljevidu

Ključni zunanjetrgovinski partnerji Slovenije v 2020

* Prvih 20 držav glede na vrednost izvoza.
* Prvih 15 držav glede na tuje neposredne investicije (TNI) v Sloveniji po izvorni državi lastnika.
* Prvih 8 držav glede na slovenske neposredne investicije (ITNI) v tujini .

NAJPOMEMBNEJŠE DRŽAVE GLEDE NA VREDNOST IZVOZA
IZVOZ
2016-2020
IZVOZ
V GDP
ŠTEVILO IZVOZNIH
PODJETIJ
DELEŽ IZVOZA MSP V
SKUPNEM IZVOZU
DELEŽ CELOTNE DOMAČE
DODANE VREDNOSTI
V IZVOZU [2018]
DELEŽ IZVOZA NA
TRGE IZVEN EU
NAJPOMEMBNEJŠE DRŽAVE GLEDE NA VREDNOST IZVOZA
2016 – 2020

Vir: SURS, Banka Slovenije, TiVA OECD; v milijonih EUR

TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE V SLOVENIJI
TNI
2016 – 2020
DELEŽ
V BDP
TNI 2016 – 2020

Vir: SURS, Banka Slovenije; v milijonih EUR
* Izvorna država lastnika je tista, kjer je sedež enote, ki nadzira naložbo v Sloveniji.
Lahko se razlikuje od države lastnika, če lastnik pripada multinacionalni družbi.

SLOVENSKE INVESTICIJE V TUJINI
ITNI
OD 2016 DO 2020
DELEŽ ITNI
V BDP
ITNI 2016 – 2020

Vir: SURS, Banka Slovenije; v milijonih EUR

Strateški cilji

1. Raznovrsten in vzdržen izvoz
2. Trajnostno naravnane TNI z visoko dodano vrednostjo
3. Spodbujene slovenske investicije v tujini
4. Slovenija kot prepoznavna gospodarska blagovna znamka
5. Odličen podporni ekosistem

5-letni program

Strateških
ciljev

Operativnih
Ciljev

Konkretnih
Ukrepov

Foto: SPIRIT Slovenija

1. RAZNOVRSTEN IN VZDRŽEN IZVOZ

Večja dodana vrednost, boljša umeščenost slovenskega izvoza v GVV in večja vzdržnost ter razpršenost izvoza.

S krepitvijo izvoza slovenskih zelenih, ustvarjalnih in pametnih izdelkov in storitev na določenih prebojnih ter prioritetnih področjihbomo izboljšali umestitev slovenskega gospodarstva v segmente z visoko dodano vrednostjo v GVVin zagotovili dolgoročno konkurenčnost slovenskega izvoznega gospodarstva.

Z ukrepi bomo spodbujali večji obseg izvozakot tudi raznovrstnost z vidika sektorjev in strukture podjetij, zlasti MSP-jev in zagonskih ter hitrorastočih podjetij. Posebna pozornost bo namenjenaspodbujanju izvoza specializiranih, nišno usmerjenih izdelkov in storitev, predvsem tistih z večjo dodano vrednostjo in temelječih na znanju. Z usmerjenostjo na trge priložnosti bomo dosegli potrebno diverzifikacijo in dekoncentracijo izvoza, medtem ko bomo krepili navzočnost na prednostnih trgih.  Izvoznike bomo podpirali v vseh fazah izvozne aktivnosti.

CILJI V ŠTEVILKAH
  • 3 % letna rast izvoza
  • 2 % letna rast izvoza v BDP
  • 1 % letna rast izvoza v prid trgom izven EU
  • 1 % letna rast izvoza MSP v celotnem izvozu
  • 1 % letna rast izvoznih podjetij
  • 1 % letna rast deleža celotne domače dodane vrednosti v izvozu

Prednostni izvozni sektorji, kjer ima Slovenija prepoznavno konkurenčno prednost, so povezani z naslednjimi proizvodnimi skupinami z največjim povpraševanjem na ciljnih trgih.

  • medicina in farmacija
  • napredna avtomobilska industrija in mobilnost
  • proizvodnja strojev in izdelkov iz kovin
  • hrana in pijača
  • informacijske in komunikacijske tehnologije
  • proizvodnja električne opreme

Prednostni trgi so v ospredju tega Programa, kar pomeni, da je večina prizadevanj usmerjenih na te trge, medtem ko so trgi priložnosti tisti, kjer se z ukrepi poskuša doseči diverzifikacijo in dekoncentracijo izvoza.

Avstrija
Bosna in Hercegovina
Češka
Črna gora
Francija
Hrvaška
Italija
Kitajska
Madžarska
Nemčija
Poljska
Severna Makedonija
Slovaška
Srbija
Švica
Združene države Amerike

Belgija
Bolgarija
Danska
Egipt
Finska
Gana
Indija
Irska
Izrael
Japonska
Južna Koreja
Kanada
Luksemburg
Nizozemska
Norveška
Romunija
Rusija
Španija
Švedska
Turčija
Ukrajina
Združeni arabski emirati
Združeno kraljestvo

1. Večji obseg in raznovrstnost izvoza
  • Svetovanje in informiranje na področju izvoza prek Enotne točke za izvoznike in investitorje (SPOT Global)
  • Mednarodno certificiranje
  • Tržne raziskave in analize tujih trgov za izvoznike
  • Program pridobivanja potencialnih kupcev (ang. export lead generation)
  • Usposabljanja za izvoznike
  • Vzpostavitev mostov z globalnimi vozlišči za start-up in scale-up podjetja ter usposabljanje podjetij v tujini
  • Podpora izvozu, ki jo nudijo ekonomski oddelki v tujini
  • Spodbujanje partnerstev za MSP za učinkovitejši nastop na tujih trgih
  • Sofinanciranje udeležbe izvoznikov na panožnih izvoznih dogodkih
  • Finančni instrumenti za podporo izvozu
    Spodbujanje diverzifikacije izvoza s pomočjo koncesijskih posojil
  • Podpora učinkovitim izvoznim projektom s študijo izvedljivosti
  • Krepitev mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije na gospodarskem področju
2. Večji specializiran izvoz zelenih, ustvarjalnih in pametnih izdelkov in storitev, predvsem MSP
  • Podpora za vzdržno poslovno in digitalno transformacijo izvoznih MSP
  • Organizacija panožnih dogodkov za promocijo zelenega, ustvarjalnega in pametnega izvoza
  • Krepitev blagovnih znamk zelenih, ustvarjalnih in pametnih podjetij oziroma rešitev
3. Povečan izvoz storitev
  • Posebna usposabljanja za izvoznike storitev, zlasti v ključnih sektorjih/na prebojnih področjih
  • Organizacija panožnih dogodkov za promocijo izvoza storitev
4. Izboljšan izvoz MSP z digitalizacijo in digitalno trženje
  • Podpora spletni prodaji in distribuciji zelenih, ustvarjalnih in pametnih izdelkov
  • Digitalizacija izvoznih MSP (digitalni poslovni modeli)
  • Digitalizacija prodajnih poti ter predstavitvenih in trženjskih gradiv za nastop na tujih trgih
5. Izboljšana internacionalizacija prebojnih rešitev, ki izhajajo iz R & R in inovacij
  • Podpora razvojni internacionalizaciji
  • Pilotni programi R & R in demonstracijski projekti

2. TRAJNOSTNO NARAVNANE TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE Z VISOKO DODANO VREDNOSTJO

strateška in ciljno usmerjena podpora za tuje neposredne investicije s poudarkom na viziji »Zelena. Ustvarjalna. Pametna.«, ki temelji na uravnoteženem in vzdržnem regionalnem razvoju ter racionalnem prostorskem načrtovanju

Slovenija ima jasno vizijo na področju privabljanja tujih neposrednih investicij (TNI) in strateško ter ciljno usmerjeno podporo, ki  temelji nauravnoteženem in vzdržnem regionalnem razvoju ter racionalnem prostorskem načrtovanju. Prizadevala si bo privabiti družbeno odgovorna in trajnostno naravnana tuja podjetjaz investicijskimi projekti z višjo dodano vrednostjo, ki bodo prispevala k dvigu kompetenc naše delovne sile, pozitivno vplivala na inovativnost, tehnološki razvoj in okolje ter prispevala k enakomernemu regionalnemu razvoju. Dodatno si bo prizadevala pritegniti investitorje, ki bodo v Sloveniji odpirali raziskovalno-razvojne oddelke, in investicije, ki bodo omogočale vključevanje in čim višji položaj naših dobaviteljev v GVV.

CILJI V ŠTEVILKAH
  • 1,5 % letna rast vhodnih TNI v BDP
  • 1,9 % delež podjetij s TNI

Navedeni sektorji so stebri slovenskega gospodarstva, sektorji, kjerima Slovenija razpoložljive naravne vire, kvalificirano delovno silo in splošno konkurenčno prednost. To po eni strani omogoča izdelavo privlačne ponudbe za investitorje, ki lahko z enim vstopom povežejo več verig vrednosti, po drugi strani pa povečuje lokalno ustvarjeno dodano vrednost kot posledico TNI.

  • napredna avtomobilska industrija in mobilnost
  • proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih naprav
  • proizvodnja električne opreme
  • lesna industrija
  • turizem in prosti čas

Avstrija
Francija
Italija
Japonska
Južna Koreja
Kanada
Kitajska
Nemčija
Rusija
Singapur
Švica
Združene države Amerike
Združeno kraljestvo

1. Uveljavitev Slovenije kot privlačnega okolja za zelene, ustvarjalne in pametne investicije s pomočjo strokovne podpore investitorjem, ciljno usmerjenih in globalno sporočenih spodbud in programov davčnih olajšav ter programa za obstoječe investitorje (ang. after-care)
  • Investicijska podpora ekonomskih oddelkov v tujini, kot tudi Enotne točke za izvoznike in investitorje (SPOT Global)
  • Udeležba na panožnih investicijskih dogodkih
  • Vodenje primerov (ang. case management)
  • Spodbude za investicije v skladu z Zakonom o spodbujanju investicij
  • Davčna olajšava za investicije
  • Finančne spodbude v okviru Sklada za podnebne spremembe
  • Zeleno financiranje
  • Program za obstoječe investitorje (ang. after-care)
2. Strateška skladnost investicij in maksimizacija družbenih koristi
  • Mehanizem pregleda TNI (ang. investor screening)
  • Nadzor in poročanje o vplivih podprtih investicij (načrtovano – dejansko)
3. Spodbujanje funkcionalno degradiranih območij za »brownfield« investicije z namenom njihove revitalizacije in za boljšo, usmerjeno rabo prostora
  • Opredelitev funkcionalno degradiranih območij
  • Priprava promocijskih materialov za »brownfield« lokacije
4. Raznovrsten izbor tujih investitorjev, tako v smislu sektorjev kot geografskih območij
  • Program pridobivanja potencialnih investitorjev (ang. investment lead generation)
  • Priprava prilagojenih gradiv za izbrane investicijske priložnosti v prednostnih sektorjih in prebojnih področjih
5. Privabljanje razvojnih oddelkov in inovacijskega potenciala tujih podjetij
  • 100 % davčne olajšave za investiranje v R & R
6. Privabljanje tujih scale-up podjetij v Slovenijo
  • Vzpostavitev centra za tuja scale-up podjetja (ang. softlanding center)

3. SPODBUJENE SLOVENSKE INVESTICIJE V TUJINI

okrepljeno zeleno, ustvarjalno in pametno investiranje slovenskih podjetij v tujini

Slovenske investicije v tujini (ITNI) povečujejo globalno konkurenčnost lokalnih podjetijin spodbujajo njihovo prilagajanje lokalnim ter regionalnim trendom. Ker so izvozne tuje neposredne investicije eden ključnih instrumentov rasti izvoza in krepitve dodane vrednosti izvoznega gospodarstva, bomo z ustreznimi ukrepi krepilizeleno, ustvarjalno in pametno investiranje slovenskih podjetij v tujini. Namen je obenem vzpostavljanje lastnih verig vrednosti in izkoriščanje prednosti, ki jih prinaša ta oblika internacionalizacije.

CILJI V ŠTEVILKAH
  • 1,5 % letna rast slovenskih ITNI v BDP

1. Diverzifikacija slovenskih ITNI trgov, predvsem na že obstoječe neizkoriščene izvozne trge
  • Svetovanje in informiranje na področju investicij prek Enotne točke za izvoznike in investitorje (SPOT Global)
  • Podpora investicijam, ki jo nudijo ekonomski oddelki v tujini
2. Povečana investicijska aktivnost zelenih, ustvarjalnih in pametnih MSP
  • Specializirana usposabljanja za MSP, ki načrtujejo zelene, ustvarjalne ali pametne investicije
3. Izboljšanje zmogljivosti za ITNI slovenskih podjetij in povečanje dovzetnosti za tveganja (ang. risk appetite)
  • Finančni instrumenti za podporo ITNI

4. SLOVENIJA KOT PREPOZNAVNA GOSPODARSKA BLAGOVNA ZNAMKA

izboljšana mednarodna, regionalna, predvsem pa nišna prepoznavnost Slovenije kot zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva, privlačne destinacije za tuje investitorje in kakovostnega ter zanesljivega poslovnega partnerja v Srednji in Jugovzhodni Evropi

Izboljšana prepoznavnost Slovenije z nacionalno blagovno znamko »I feel Slovenia« in komunikacijsko kampanjo»Zelena. Ustvarjalna. Pametna.«, ki sta osnova javne podobe internacionalizacije slovenskega gospodarstva, bo pomembno vplivalana zaznano dodano vrednost v slovenskem proizvodu oziroma storitvi in omogočila višjo dodano vrednost gospodarskim subjektom. Kampanja izpostavlja ključne konkurenčne prednosti Slovenije na nišnih področjih zelenega in krožnega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, vesoljskih in drugih visokih tehnologij, razvoja in raziskav, znanosti ter kreativne industrije. Poleg tega bomo s komunikacijsko kampanjo in drugimi ukrepi pripomogli k dvigu prepoznavnosti Slovenije kot tehnološko razvite, kreativno naravnane in zelene države k njeni pozitivni podobi, promociji stabilnega in naprednega poslovnega okolja ter promociji zelenih, inovativnih in pametnih rešitev, ki jih razvijajo slovenska podjetja.

CILJI V ŠTEVILKAH
  • 15 trgov na leto, ki jih dosegajo ukrepi za informiranje in izboljšanje prepoznavnosti (merjenje svetovnega dosega)

1. Povečana globalna prepoznavnost slovenskega gospodarstva prek nacionalne komunikacijske kampanje »I feel Slovenia. Zelena. Ustvarjalna. Pametna.«
  • Komunikacijska kampanja »Zelena. Ustvarjalna. Pametna.«
  • Razvoj celovitega spletnega portala za podporo internacionalizaciji
  • Razvoj identitete »Zelena. Ustvarjalna. Pametna.«
  • Opredelitev slovenskih zelenih, ustvarjalnih, pametnih rešitev in izdelkov za podporo kampanji »Zelena. Ustvarjalna. Pametna.«
  • Letne nagrade za zelena, ustvarjalna in pametna podjetja
  • Ambasadorji komunikacijske kampanje »Zelena. Ustvarjalna. Pametna.«

5. ODLIČEN PODPORNI EKOSISTEM

usklajeno izvajanje, izboljšane zmogljivosti in kakovost storitev ekosistema za podporo internacionalizaciji

Za doseganje ciljev Programa je kakovosten in učinkovit ekosistem za podporo internacionalizaciji izjemnega pomena. Program predstavlja smernice za celovito koordinacijo izvajalca politike internacionalizacije in komplementarne aktivnosti tako osrednjega organa kot ostalih deležnikov ekosistema. Podporni sistem zasleduje tri temeljna načela: (1)jasno opredeljena odgovornost; (2) poenostavljena struktura; (3) sodelovanje in partnerstvo.

Pomembnejši ukrepi zajemajo usposabljanja za deležnike ekosistema, ki delajo z izvozniki in investitorji, sistem načrtovanja, spremljanja in poročanja z digitalno podporo, širitev aktivnosti Programa na skupni slovenski gospodarski prostor z vidika internacionalizacije(Slovenci v zamejstvu),krepitev vloge mednarodnega razvojnega sodelovanjaz vidika gospodarstva in  širitev ter krepitev mreže ekonomskih oddelkov  v tujini.

Pomemben element pomoči slovenskemu gospodarstvu je tudi okrepljeno in proaktivno sodelovanjepristojnih deležnikov ekosistema v posameznih mednarodnih institucijahin zunanjetrgovinski politiki EU, tudi s področja izvoznih kreditov in drugih finančnih pomoči na ravni EU.

Ekosistem za podporo internacionalizaciji sestavljajo tako javni kot zasebni deležniki, ki vsebinsko sledijo Programu. Nosilci ekosistema so umeščeni na različne ravni, odvisno od stopnje sodelovanja in njihovega pomena v ekosistemu internacionalizacije v smislu izvajanja podpornih funkcij in tesno sodelujejo med sabo.

Deležniki

1. Izboljšanje kompetenc osebja, ki dela z izvozniki in investitorji
  • Skupen učni načrt za krepitev zmogljivosti in usposabljanja
  • Izobraževalni obiski (ang. job shadowing)
  • Usposabljanja za zaposlene znotraj ekosistema za podporo internacionalizaciji (razen usposabljanj za ekonomske svetovalce)
2. Izboljšano delovanje ekosistema za podporo internacionalizaciji z jasno strukturo, učinkovitim instrumentarijem, poenostavljenimi procesi ter optimizirano razdelitvijo vlog in odgovornosti (na državni in regionalni ravni)
  • Intenziviranje uporabe razpoložljivih instrumentov
  • Okrepljena vloga Sveta za internacionalizacijo
  • Usklajeno delovanje pristojnih deležnikov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja z vidika gospodarstva
  • Usklajene aktivnosti deležnikov za krepitev in razvoj novih trgov
  • Popis lokacij za umeščanje investicij v prostor
3. Okrepljena mreža ekosistema za podporo internacionalizaciji v tujini, osnovana na izboljšanih poslovnih spretnostih, predanosti in profesionalizmu
  • Krepitev in širitev mreže ekonomskih oddelkov v tujini
  • Usposabljanja za predstavnike ekonomskih oddelkov v tujini
4. Okrepljeno in proaktivno sodelovanje deležnikov ekosistema v posameznih mednarodnih institucijah in zunanjetrgovinski politiki
  • Aktivno sooblikovanje enotne trgovinske politike EU, zagotavljanje spoštovanja pravil WTO in ozaveščanje podjetij o trgovinski politiki EU
  • Intenzivno sooblikovanje konkurenčnih pravil financiranja izvoza
  • Izvedba IWG procesa
  • Spremljanje praks in pogojev novih ekonomij izven EU in OECD ter njihova selektivna implementacija
5. Izboljšano spremljanje uspešnosti in načrtovanje zmogljivosti ekosistema za podporo internacionalizaciji, utemeljeno na samostojnem učenju in nenehnem izboljševanju
  • Uvajanje okvira za spremljanje
  • Sistem za upravljanje odnosov s strankami (CRM) za ekosistem za podporo internacionalizaciji
6. Izboljšane analitične zmogljivosti ekosistema za podporo internacionalizaciji
  • Makroekonomske raziskave in analize
7. Ekosistem za podporo internacionalizaciji, ki je odporen na recesijo in podprt z ustreznimi proticikličnimi ukrepi
  • Sistem zgodnjega opozarjanja (ang. Early Warning System, EWS)
  • Napovedovanje potreb in pogojev na trgu dela po regijah
  • Nadgradnja Spot Global v Spot Global Plus

Slovenija 2026

Slovenija bo do konca leta 2026 dinamična, odporna in konkurenčna izvozna država. Slovensko gospodarstvo bo z zelenimi, ustvarjalnimi in pametnimi izdelki in storitvami soustvarjalo trende na tujih trgih, mednarodno bo prepoznavno in umeščeno višje v verigah vrednosti.

Slovenija bo leta 2026 ustvarila 43,5 milijard EUR blaga in storitev, izvoz bo predstavljal 89,9 % bruto domačega proizvoda. Delež celotne domače dodane vrednosti v izvozu se bo povečal na 69,2 %.

Število izvoznih podjetij se bo povečalo na več kot 28.000, hkrati se bo v skupnem izvozu povečal delež izvoza MSP na 43,9 %. Odvisnost od tradicionalnih trgov se bo zmanjšala s povečanjem deleža izvoza na trge izven EU na 31 %.

Postala bo privlačna destinacija za tuje investitorje. Zmanjšala bo zaostanek pri deležu vhodnih tujih neposrednih investicijah za drugimi državami EU in tako povečala delež TNI v BDP na 44,3 %.

Slovenija bo zanesljiv poslovni partner v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Razširila bo investicije tudi na druge trge in dosegla 23,8 % slovenskih investicij v tujini kot delež v BDP.

www.slovenia.info Foto: Jošt Gantar

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, SI-1000 Ljubljana | Produkcija in kreativna zasnova: Hiša Idej, inovativna skupina d.o.o.